-
1 there
[ðʌ/ə]1.adverbtam, tamkaj; tu, tukaj; figuratively takoj, précej; tja; v tem (pogledu)there and then — takoj, précej, na mestuhere, there and everywhere — vsepovsodneither here nor there — ne tu ne tam, figuratively nepomembenfrom there — od tam, od todthere it is! — v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!there you are! — (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!I have been there before slang to že vse vemto have been there — slang dobro se spoznatiall there — colloquially pameten, preudaren, prisebento get there — slang doseči kaj, uspetiput it there! — postavi (daj) to tja!; figuratively udari(te) v roko! (v znak sporazuma);2.(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)there is — je, se nahajathere are — so, se nahajajothere arises the question... — nastaja vprašanje...there comes a time when... — pride čas, ko...will there be any lecture? — ali bo (kako) predavanje?what is there to do? — kaj naj storimo?there were many cases of influenza — bilo je mnogo primerov gripe;3.interjectionglej! no! na!; pomiri se!there! — no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!don't cry! — no, no, ne jokaj!there now! — glej ga noso there! — zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!there, didn't I tell you? — na, ali vam nisem rekel?there, it is done! — na, pa je narejeno!there's a good girl! — bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!
См. также в других словарях:
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádnji — a e prid. (ȃ) 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preparírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika